RADOVEDNOST
Ta blog je namenjen ljudem, ki so radovedni. Radovednost je temelj življenja v duševnem bogastvu. Je tudi del privzetih nastavitev: dobesedno prirojena nam je. Če imate otroke ali ste z njimi preživeli več časa, ste lahko iz prve roke videli, kakšna je prava, brezmejna radovednost. Otroci vsemu sledijo z odprtimi očmi in se brez zadržkov čudijo. Ob vsem, kar je novega, se čudijo svetu in zdi se, da temu občudovanju ni ne konca ne kraja. Preko radovednosti spoznavamo svet in se učimo, kako ostati živ in živahen. Radovednost je še in še koristna in je pravi vrelec mladosti.
LJUBEZEN
Poleg radovednosti je enako pomembna ljubezen. Ljubezen do življenja. in ljubezen gre skozi želodec pravijo, zdravje pa tudi. Bolj kot ljubimo svoje življenje, bolj pazimo na svoje telo in počutje. Hrana je gorivo za naše počutje, tako psihično kot fizično. In naj bo raznovrstna, uravnotežena in polnovredna. Živa.
PREBAVA
Prebava je kompleksen mehanski in kemični proces razgradnje hrane v manjše molekule, ki jih telo absorbira za pridobivanje energije, rast in obnovo celic. Poteka od ust skozi želodec do črevesja. Hrana potuje skozi prebavno cev, kjer se v tankem črevesju razgradijo maščobe in beljakovine, v debelem pa preostanki. Namen prebave je enostavno pretvoriti hrano v hranila in energijo.
VLAKNINE
Tokrat bomo podrobneje pogledali vlaknine. Telo jih potrebuje iz več razlogov:
- preprečujejo zaprtje
- izboljšujejo zdravje črevesja
- pomagajo pri uravnavanju telesne teže.
Vlaknine imenujemo tudi groba krma (ki čisti črevesne stene) in so neprebavljiv del rastlinske hrane. Prehajajo skoraj nedotaknjene skozi želodec, tanko in debelo črevo vse do danke, kjer zapustijo telo. Na tej poti zmanjšujejo energijsko gostoto hrane, upočasnijo praznjenje želodca, pospešujejo prehajanje črevesne vsebine, povečajo količino blata in upočasnjujejo absorpcijo glukoze.
Nahajajo se v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih (pšenica, rž, ječmen, koruza in riž), stročnicah in zrnu konoplje (ki sodi med oljnice). V živilih živalskega izvora jih skorajda ni.
POGAČA IZ PREDHODNO STISNJENIH KONOPLJINIH SEMEN (črne barve na sliki zgoraj)
Vlaknine pa najdemo tudi v pogači, ki ostane pri mletju konopljinih semen. Pogača je suha snov, ki ostane, ko semenom na stiskalnici že izločimo olje. Ta suha snov vsebuje med 30 % do 45 % vlaknin, to pomeni med 300 g do 450 g na 1 kg suhe snovi. Zakaj tako veliko? Večina vlaknin je v lupini semena in celičnih stenah (celuloza, hemiceluloza, lignin). Zato se konopljina pogača (pri nas jo najdete pod imenom Hrustki) pogosto uporablja kot visokovlakninsko in funkcionalno živilo. Sodi med netopne vlaknine (se ne topijo v vodi), le te pa pospešujejo prehod hrane skozi prebavni trakt in pomagajo pri preprečevanju zaprtja.
Priporočen dnevni vnos vlaknin za odraslega človeka znaša približno 25 g do 30 g.
V 100 g pogače (Hrustkov) je 30 g do 45 g vlaknin. Torej dnevno zadostuje 20 g pogače, ostalo dodajte stročnice, sadje, ….
Hrustke lahko grickamo samostojno, lahko jih potrosimo po solati, dodamo v jogurte ali jutranje smoothije. In še kam.
Morda boste vi iz radovednosti odkrili še kakšno opcijo. Sporočite nam. Veseli bomo vsakega novega odkritja, saj smo tudi mi mladostno radovedni.