KAJ SO BELJAKOVINE
Beljakovine so poleg vode osnovni gradniki telesa. So sestavni del čisto vsake celice v telesu in predstavljajo 18 % do 20 % telesne teže človeka. Sestavljene so iz aminokislin, ki so ključne za rast, obnovo tkiv, delovanje encimov, hormonov in imunskega sistema.
Telo brez njih ne more preživeti, saj opravljajo v telesu številne funkcije: vzdržujejo mišično maso, prenašajo kisik in sodelujejo v skoraj vseh telesnih procesih. Beljakovina rodopsin v očeh nam pomaga videti svetlobo. Hemoglobin v rdečih krvnih telescih prenaša kisik od pljuč do vseh celic v telesu in iz njih odnaša odpadne snovi, kot je ogljikov dioksid. Poleg tega beljakovine telesu tudi dajejo strukturo, nadzirajo telesne procese, varujejo telo pred tujki in boleznimi in nam dajejo energijo.
Besedi beljakovina in proteini se v pogovornem besedilu uporabljata za isto hranilo.
VRSTE BELJAKOVIN
Poznamo beljakovine živalskega izvora (meso, jajca, mleko in mlečni izdelki) in rastlinskega izvora (stročnice, žita, riž, koruza in konoplja). Rastlinske beljakovine vsebujejo v primerjavi z živalskimi manj metionina, tj aminokisline, ki je tesno povezana z rakavimi obolenji in staranjem. Kazein je glavna beljakovina v mleku, predstavlja približno 80 % vseh beljakovin v mleku. Kravje mleko vsebuje 300 % več kazeina kot človeško telo in pri veliko osebah sproža alergični odziv. Zato vse več ljudi nadomešča mleko z rastlinskimi napitki (sojino mleko, kokosovo mleko, …).
Malokdo pa ve, kako bogato je zrno konoplje z beljakovinami. Ko stisnemo zrno konoplje v stiskalnici, na eni strani dobimo hladno stiskano konopljino olje, na drugi pa suho snov, ki jo poimenujemo pogača. To pogačo damo v mlin in na gostem situ izločimo beljakovinski prah. Ta vsebuje 50 g na 100 g beljakovin (za primerjavo bučna in sončnična semena vsebujejo 33 g na 100 g beljakovin).
KOLIKO BELJAKOVIN POTREBUJEMO NA DAN
Dnevni potreben vnos beljakovin znaša 0,8 g do 1 g na kg telesne teže. Dobro jih je razporediti skozi cel dan, torej pri vsakem obroku nekaj. Kar zadeva kalorije, ima 1 g beljakovin 4 kalorije (za primerjavo 1 g maščobe ima 9 kalorij).
Ali se lahko predoziramo? Preveč beljakovin lahko pomeni stres za jetra in ledvice, ker te trdo delajo za presnovo beljakovin in predelavo njihovih ostankov (povzeto po Evi Žontar, uni.dipl.biologinji in svetovalki za rastlinsko prehrano). Na koncu, tudi pri vnosu beljakovin v telo je potrebna zmernost in uravnoteženost.
POPOLNE BELJAKOVINE
Popolne beljakovine so tiste, ki vsebujejo vseh 9 esencialnih aminokislin. To so tiste, ki jih telo ne zna samo proizvesti, jih pa nujno potrebuje. Zato jih je potrebno vnesti v telo s hrano. Živalski viri so jajca, meso, ribe, mleko in mlečni izdelki. Rastlinski viri pa soja, grah in konoplja.
NASVET ZA UPORABO
ZAJTRK: Kava je najlepši jutranji ritual. Ni pa je dobro piti na tešče. Zato je idealna tekoča rešitev: 1 banano, 1 zvrhano jedilno žlico konopljinih beljakovin in 1 pest sezonskega sadja (jagod, borovnic, hruške, breskve, češenj, …), prekrijemo v blenderju z 2 dcl vode in zmiksamo. Popolna naravna in osvežujoča rešitev v samo 1 minuti.
MALICA: jogurt, 1 velika žlica konopljinih beljakovin, pest sezonskega sadja (ali 1 žlica medu namesto sadja) ter 1 žlica ovsenih kosmičev.